»Prvih 17 let sem preživela v Beogradu, naslednjih milijon pa v Sloveniji. Ne mislim, da je v Sloveniji manj šovinizma kot v Srbiji, morda je manj mačizma, šovinizma pa ne. Družbi se ne razlikujeta toliko, kot bi si morda želeli Slovenci.«
»Mislim, da bodo Slovenci glede na to, da so osvojili točko v prvem krogu, niso pa je osvojili Srbi, lahko malo bolj – ne ravno sproščeni – potrpežljivi, manj hitenja gre pričakovati. Morda bolj čakanje na nasprotnikove napake, na prostor, ki bi ga Srbi morda puščali ob svojih napadih za svojim hrbtom. Vemo, kako dobro po navadi Benjamin Šeško in Andraž Šporar napadata ta prazen prostor. Mislim, da bodo Srbi želeli imeti nadzor nad žogo, pobudo. Ampak tako je igrala, denimo, tudi Danska, pa je na koncu Slovenija iztržila remi. Remi Srbom na tej tekmi ne bi ustrezal, verjetno bi bili Slovenci bolj zadovoljni z njim, ampak obe ekipi bosta igrali na zmago, kajti ta bi Sloveniji skorajda že prinesla pot v osmino finala, Srbi pa nujno potrebujejo točke, potem ko so ostali pri ničli, ko so v prvem krogu izgubili proti Angležem z ena proti nič.«
»Morda malo več, morda manj, vsekakor pa ne več deset tisoč ali več sto tisoč.«
»Morda bi o tem razmišljali v trenutku, ko bi bile razmere v Srbiji ugodne, drugje pa cepiva ne bi imeli. Prednost bi dali zdravstvenim delavcem v regiji.«
»Otroška pesem Solčence zahaja je bila del programa glasbenega izobraževanja v osnovnih šolah v Srbiji od petdesetih let do razpada Jugoslavije in je še danes med Srbi eden ključnih zvočnih simbolov za Slovence, medtem pa je v Sloveniji nihče ne pozna.«
»Morda pa tudi manj. In v teh časih bi to bilo že neskončno veliko.«
»Povedal bom iskreno: socialna varnost v Srbiji je podobna kot pri nas.«
»Tudi če si je kdo zaslužil prvo, drugo ali morda tretjo 'batino', nihče si jih ne zasluži še 20 ali 30, ko leži na tleh.«
»Cel svet je postal drugačen in nič ni več isto. Na svetovni sceni so se zgodili tektonski premiki, Srbija pa je v izjemno težkem položaju. Razumevanja za njen položaj je manj kot kadar koli prej.«
»Točnih razlogov in nagibov za ta zavržna dejanja ta trenutek še ni mogoče navesti, a zagotovo del krivde lahko pripišemo stanju duha v družbi, zanemarjanju duševnih stisk in bolezni mladih, širjenju sovražnega govora in nasilja, še posebej v medijih in na družbenih omrežjih, ki ga ne nazadnje pogosto še dodatno stopnjuje politika.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju